Lam 3 | SloKJV | STEP | Jaz sem človek, ki je videl stisko s palico njegovega besa.

Lamentations 3

3. Poglavje

1 Jaz sem človek, ki je videl stisko s palico njegovega besa. 2 Vodil me je in me privedel v temo, toda ne v svetlobo. 3 Zagotovo je obrnjen zoper mene; svojo roko je obračal zoper mene ves dan. 4 Postaral je moje meso in mojo kožo, zlomil je moje kosti. 5 Zgradil je zoper mene in me obdal z žolčem in muko. 6 Postavil me je v temne kraje, kakor tiste, ki so mrtvi od davnine. 7 Ogradil me je naokoli, da ne morem priti ven. Moje verige je naredil težke. 8 Tudi ko jokam in vpijem, on ustavlja mojo molitev. 9 Moje steze je obdal s klesanim kamnom, moje poti je storil sprijene. 10 Bil mi je kakor medved, ki preži v zasedi in kakor lev na skrivnih krajih. 11 Moje poti je obrnil vstran in me raztrgal. Naredil me je zapuščenega. 12 Upognil je svoj lok in me postavil kakor tarčo za puščico. 13 Puščicam ^{▼▼Puščicam: hebr. Sinovom.} svojega tula je storil, da vstopijo v mojo notranjost. 14 Bil sem v posmeh ^b vsemu svojemu ljudstvu in ves dan njihova pesem. 15 Nasičeval me je z grenkobo, ^{▼▼grenkobo: hebr. grenkobami.} opijanjal me je s pelinom. 16 Prav tako je moje zobe zlomil z gramoznimi kamni, pokril ^{▼▼pokril…: ali, povaljal me je v pepelu.} me je s pepelom. 17 Mojo dušo si odstranil daleč stran od miru. Pozabil sem uspevanje. ^{▼▼uspevanje: hebr. dobro.} 18 Rekel sem: „Moja moč in moje upanje je izginilo od Gospoda, 19 spominjajoč ^{▼▼spominjajoč: ali, spomni.} se moje stiske in moje bede, pelina in žolča. 20 Moja duša jih ima še vedno v spominu in je ponižana ^{▼▼ponižana: hebr. upognjena.} v meni.

21 To si ponovno ^{▼▼ponovno…: hebr. delam, da se vrne v moje srce.} kličem v svoj um, zato imam upanje.

22 To je od Gospodovih milosti, da nismo použiti, ker njegova sočutja ne odnehajo. 23 Ta so nova vsako jutro. Velike je tvoja zvestoba. 24 Gospod je moj delež, ⁱ pravi moja duša, zato bom upal vanj. 25 Gospod je dober vsem tistim, ki čakajo nanj; duši, ki ga išče. 26 Dobro je, da bi človek upal in tiho čakal na Gospodovo rešitev duše. 27 Dobro je za človeka, da nosi jarem v svoji mladosti. 28 Sedi sam in molči, ker ga je nosil na sebi. 29 Svoja usta polaga v prah, morda bi bilo lahko še upanje. 30 Svoje lice daje tistemu, ki ga udarja, napolnjen je z grajo. 31 Kajti Gospod ne bo zavrgel na veke, 32 toda čeprav je povzročil žalost, bo vendar imel sočutje glede na množico svojih usmiljenj. 33 Kajti on ni ^{▼▼ni…: hebr. noče iz svojega srca.} voljan prizadeti niti užalostiti človeških otrok. 34 Da pod svojimi stopali zdrobi vse jetnike zemlje. 35 Da odvrne človekovo pravico pred obrazom Najvišjega, ^{▼▼Najvišjega: ali, vzvišenega.} 36 da človeka spodkopa v njegovi stvari, [tega] Gospod ne odobrava. ^{▼▼odobrava: ali, gleda.}

37 Kdo je tisti, ki pravi in se to zgodi, ko Gospod tega ne zapove? ^m 38 Iz ust Najvišjega ne izhaja zlo ⁿ in dobro? 39 Zakaj se ^{▼▼se…: ali, živeči človek godrnja.} živeči človek pritožuje, človek zaradi kaznovanja njegovih grehov? 40 Preiščimo in preizkusimo naše poti in se ponovno obrnimo h Gospodu. 41 Vzdignimo naša srca z našimi rokami k Bogu v nebesih.

42 Pregrešili smo se in uprli. Ti nisi oprostil. 43 Pokril si [nas] s svojo jezo in nas preganjal. Umoril si, nisi se usmilil. 44 Pokril si se z oblakom, da naša molitev ne bi šla skozi. 45 Naredil si nas kakor izvržek ^p in zavrnitev v sredi ljudstev. 46 Vsi naši sovražniki so odprli svoja usta zoper nas. 47 Strah ^q in zanka sta prišla nad nas, opustošenje in uničenje. 48 Moje oko teče navzdol z rekami voda, zaradi uničenja hčere mojega ljudstva. 49 Moje oko se izliva in ne preneha, brez kakršnegakoli predaha, 50 dokler Gospod ne pogleda dol in ne pogleda iz nebes. 51 Moje oko prizadeva moje ^{▼▼moje…: hebr. mojo dušo.} srce, zaradi ^{▼▼zaradi…: bolj kot vse hčere.} vseh hčera mojega ljudstva. 52 Moji sovražniki so me boleče preganjali, kakor ptico, brez vzroka. 53 Moje življenje so odsekali v grajski ječi in name vrgli kamen. 54 Vode so tekle nad mojo glavo; potem sem rekel: „Odsekan sem.“

55 Klical sem k tvojemu imenu, oh Gospod, iz globine grajske ječe. 56 Slišal si moj glas. Ne skrivaj svojega ušesa ob mojem dihanju, ob mojem klicu. 57 Priteguješ me na dan, ko sem klical k tebi. Ti praviš: „Ne boj se.“ 58 Oh Gospod, zagovarjal si pravde moje duše, odkupil si moje življenje. 59 Oh Gospod, videl si mojo krivico. Ti sodi mojo pravdo. 60 Videl si vso njihovo maščevanje in vse njihove zamisli zoper mene. 61 Slišal si njihovo grajo, oh Gospod in vse njihove zamisli zoper mene; 62 ustnice tistih, ki se vzdigujejo zoper mene in njihovo premišljevanje zoper mene ves dan. 63 Glej, njihovo usedanje in njihovo vzdigovanje; jaz sem njihova glasba.

64 Vrni jim povračilo, oh Gospod, glede na delo njihovih rok. 65 Daj jim bridkost ^{▼▼bridkost…: ali, trdovratnost.} srca, tvoje prekletstvo nad njimi. 66 Preganjaj jih in jih uniči v jezi izpod Gospodovih nebes. ^u